Krompirjeve počitnice v Opatiji

Poročilo je spisal Erazem Stonič.

VELA DRAGA

Začelo se je megleno, megleno nad Bolder Sceno. Popotovanje od Ljubljane je zvezno prešlo od puhice in tople kavice, prek Mi2 do tanke mikice.
Preden samozavestno stavite, da na pogled splezate vse pod 7a, obiščite Velo Drago. Visoka motivacija prvega plezalnega dne in skopa bera hrastov so učinkovito kljubovali poletni pripeki. Medved Bojan je že vedel, ko si je naravno senco priskrbel še preden je narisal sonce. Kot klubu pritiče, je večina neugodnim razmeram navkljub zagrizla v pikantne platke. Trenerji, vaditelji, športni plezalci in alpinisti, v Veli smo bili vsi pripravniki, in v slogu smo društveno napadli kraljevsko balvansko smer Vježbenik v sektorju Gorgona.
Nakazali smo dobro formo za prihajajoče dni in ob večernem pohodu nas je preveval hraber duh ob misli, kaj bodo šele prinesle Dobre razmere!
Noč ima svojo moč in k pestrosti dneva je svoje dodal turističnozgodovinski Schnellkurs Opatije s strani gostiteljice, arhitektke in matice največjega čebelnjaka daleč naokoli, ki menda nekje v svoji globeli skriva prvi bazen v Opatiji. Kdo bi vedel – morda kakšen pozabljen Habsburški spis na dnu Istrskega morja. Dan smo zaokrožili s klasiko: pico, ki jo je skušal dopolnit Domać Vili. Če morda ne veste: Pri južnih sosedih je Domać vili žganje čistega alkohola, ki temelji na dodatku etirične esence estrov, ki je pridobljena iz sadnega ekstrakta, katerega 0,1 % sadni delež je pridobljen iz mikropropagirane rastline, katera je pred davnimi davnimi časi menda rastla v naravi in je bila znana pod imenom Pyrus communis kultivar Viljamovka. Rocket science! Drugače pa raste na številnih slovenskih vrtovih. Nič posebnega pač. Na kratko, če ste v dvomih, naročite Lozo.

BRSEČ

Sončno jutro, bonaca in pražena kava … človeka zasrbe prsti. In če nisi Cankar ali Honore de Balzac, svinčnik preprosto zamenjaš za skalo ter za vrhunec navdiha ritual postaviš na obalo. Ob kančku genetske sreče in pravočasnosti menda tako postaneš Adam Ondra, v vsakem primeru pa je zagotovljen prvinski Syke. Nekateri so tako vzhičena čustva že zgodaj opoldan prelili v brseške šestice, medtem ko smo drugi prevroče strasti ohladili v prijetnih 19 °C istrskega modrega bisera. Kapničasta plezarija in prijetna senca sta recept za uspeh celo za tiste nesrečne kekce, ki v rokah namesto Dobrih razmer nosijo sonce in zlati smeh.
Nedeljska gneča v nekaterih klasikah nas je tako dodatno zmotivirala, da v slogu dneva vseh svetih dopišemo še eno poglavje k brseški zgodbi Nad Križem.
Premočne roke so demistificirale glavnino plezalnih zagonetk, zato smo si povečerek dodatno začinili z ugankami in eksistencialnimi vprašanji pozno v noč.

BRSEČ VOL.2

V tretji dan nas je popeljalo nekoliko nemirno in kislo jutro, tako vremensko kot podlaktno. Klin se s klinom zbija in mlečno kislino standardno preženeš s kavno kislino. Če ne zaleže, poskusiš anihilirati še s kislim jogurtom in kislim nasmeškom. Fake it till you make it.
K sreči v drugem plezalnem dnevu v istih smereh svoje doda še živčno-mišična adaptacija. Ko povrhu vsega povežeš Dobre razmere še s kančkom Vizije, pa je uspeh neizogiben. Slovenski dominat v Brseču je tako rezultiral v nizanju vzponov brez zadržkov. Še več, presežek energije so nekateri, inženirji po duši, disipirali v preoblikovanje obale. Z intervencijami takšnega kova in naklonjenostjo erozije si lahko čez 500 let obetamo ležerno varovanje z obale z okroglimi kamnečki. Maš to Ratko! Da bi slovenski poseg zapisali v zgodovino, smo vztrajno krušili previs Made in Austria in ga številni na koncu tudi uspešno premagali. Super(re)lativističen dan smo zaključili v slogu, mastno in slastno, ter pred velikim finalom zažarili v vseh pogledih.

GOLUBINJAK

Niso Golobove Pečine in Perspekitva ni Ptičja. Star pregovor pravi, da je hudič v podrobnostih. Če ne verjamete, pojdite v Golubinjak. Svežina gozdnega poletnega plezališča je uspešno posodobila in vnovič zagnala utrujena telesa.
Tudi mokra skala ni bila ovira in smeri so padale, kot da bi prišle Dobre razmere. Za češnjo dneva pa sta poskrbela glavna fotografa in pokazala, kdo ali kaj je Terminator.

Preden poči plezalni lonec, še uganka v slogu za konec.

Matematiki dobro vedo, da preprosti trivialni odgovori radi rezultirajo v netrivialnih (filozofskih) posledicah.
Če ste slučajno v dvomih vsote 4 + 4, pa vprašajte Zupeta. 🙂

Za konec pa še nekaj prelepih črnobelih fotografij, ki jih je posnel Ratko Švraka.